V vsakem človeku moramo videti goro in solzo, tudi pri sebi

posted in: Blog | 0

Biti moramo natančni, a dovzetni

Ne spadajo vsi mladi, ženske, ljudje drugih narodnosti in etničnega porekla »po defoltu« med ranljive člane družbe. In tisti, ki to niso, ki ne spadajo med prej omenjene, so pa potem samoumevno nezlomljive trdne skale? Ni tako tako enoznačno, razen da v osnovi seveda drži, da so določene družbene skupine definitivno precej dovzetnejše za praske.

So Romi, begunci, podnebni migranti ali kdorkoli, okarakteriziran kot tisti z roba, nujno z manj priložnostmi, manj sposobni ali manj primerni za enakovredni dostop do trga dela, kjerkoli takrat so? V dnevni situaciji lahko, zelo verjetno so ranljivejši, vsekakor, a vendar omenimo problematiko iz dveh zornih kotov, ljudskih, vsakdanjih situacij, ki problematiko nesrečnih posameznikov poglabljajo in ne dvigujejo.

Pomilovanje, zavračanje ali celo sovražnost situirane večinske gostiteljske družbe niso zgled humanega pristopa do drugega človeka, ki je tam, kjer je rojen, tak in tam, kjer je pač bil. Medtem ko si potomci tistih, ki so bili na nekem območju pred drugimi, delijo kolače, pogojujejo drugim drobtinice. Ne pogledajo v ogledalo lastnega DNK, da bi videli šibke momente svoje preteklosti, v kateri je sigurno bil neki drugi človek nasproti in jim pomagal preživeti.

Drugi aspekt je čisto abstraktne narave. Predsodki. Strahovi, ki izvirajo iz nepoznavanja, nezaupanja, iz dogmatične vere, da preden se z nekom dobro spoznamo, da bi se lahko poistovetili, je z njim nekaj narobe.

Gre za neenakosti in konsistentno nerazvit odnos enih do drugih, ki so drugačni. Neenakosti najbolj vplivajo na duhovno in socialno mizerijo družbe. Ker so eni bolj enaki od drugih. Ne govorimo o enakopravnosti, tisto je nekaj drugega, deklarativnega, kar je pomembno, je, da neenakopravnost samo še dodatno vpliva na neenakosti med ljudmi. V zahodnih in vseh demokratičnih režimih je enakopravnost zajamčena. To torej ni problem, ravno nasprotno. Kako potem, da ljudje lahko doživljajo neenakosti v državah in okoljih, ki imajo od ustave do vaških odlokov zajamčeno enakopravnost za vse?

Neenakosti povzročajo izključno ljudje, bolj enaki med enakimi, ki upravljajo s kapitalom ali imajo vpliv na izvajanje zakonov, ali pa na drugi strani neizobraženi, prestrašeni, zavedeni ljudje, ki so zmanipulirani, da se obnašajo vzvišeno, neprijateljsko, celo agresivno do drugih.

Ali ženska, ki ne živi rožnatega življenja, bolje razume mater begunko, ali jo vidi kot potencialno konkurenco za drobiž? Sem prepričan, da prvo, vendar jo silni vpliv močnejših članov družbe lahko pripravi do tega, da raje ostane tiho ob strani, čeprav ve, da to ni prvinsko v naši humani naravi.

Družbeni dogovor je nujna reakcija na neenakosti

Zmanjšati neenakosti znotraj države in med državami je eden izmed 17 ciljev trajnostnega razvoja (CTR), t. i. Agenda 2030 Združenih narodov. V Sloveniji imamo večletni program Trajnostna Evropa za vse, ki spodbuja implementacijo ciljev trajnostnega razvoja na nacionalni ravni. Med podcilji CTR 10, ki je osredotočen na boj proti neenakostim, je tudi zagotoviti enake možnosti in zmanjšati dejansko neenakost, tudi z odpravo diskriminatornih zakonov, politik in ravnanja, ter s spodbujanjem ustrezne zakonodaje, politike in ukrepov.

Kot družba moramo stremeti k izbrisu vseh momentov, ki ljudi delijo in namesto sodelovanja in vzajemnega podpiranja delujejo v smeri segregacije.

Ta prispevek je bil pripravljen za zbornik »Fair employment« in je delno prilagojen za objavo na blogu.